»Drama o naložbah ob finančni krizi, nizkih obrestnih merah in strmem padcu vrednostnih papirjev ima vsaj tri dejanja. Prvo govori o tem, kaj bi morali vedeti o finančni krizi, da bomo lahko preživeli. Drugo dejanje, ki je dramatičen nastavek zgodbe, vključuje odločitve, kako spremeniti obstoječe naložbe. Bomo izstopili iz igre, morda zamenjali naložbene papirje ali počakali, da vihar mine? Tretje dejanje ponuja zaplet, kaj storiti s svežim denarjem, z 10.000 evri na primer. Slabi borzni dnevi in nizke cene so lahko namreč tudi naložbena priložnost. Toda ali imamo znanje in pogum? Ali lahko investiramo, kadar vsi bežijo s finančnih trgov in iz naložb? Finančna kriza 2007/2008 je namreč primerljiva z veliko recesijo 1973–1974. Mnogi pravijo, da smo pred največjo finančno krizo po svetovni recesiji v tridesetih letih. Torej ne gre za kratkoročen popravek cen vrednostnih papirjev, temveč za sistemsko in globalno finančno krizo. Zajela je banke in vse trge vrednostnih papirjev, trajala pa bo še nekaj mesecev. Finančnih otokov miru ni, pa tudi kriza še ni dosegla dna. Zato velja previdnost. Zaupajte svoje naložbe strokovnjaku, poiščite dober nasvet, preverite lastne naložbene strategije. In še to. Vseskozi moramo vedeti, da imamo izgube v vrednostnih papirjih šele takrat, ko jih dejansko prodamo po nizki ceni, prej ne. Počakati moramo dovolj dolgo, morda leto ali dve, da se bodo razmere umirile in vrednost popravila na prejšnjo raven. Sicer pa so bila pretekla leta nenavadno radodarna. Slovenske in druge delnice so rasle po 50 ali več odstotkov na leto, slovenski ali kitajski kapitalski trgi so v povprečju imeli med 70 in 90 odstotki povprečnega donosa. To je veliko in nenavadno, zato je bil padec pričakovan. Težava je, če smo pred letom kupovali drage papirje, sedaj pa cene nezadržno padajo. Zato smo pred dilemo, kaj, kdaj in koliko prodati. Če smo ujeli prvi vlak zniževanja pred meseci, je bila prodaja smiselna. Z delniškega trga se umaknemo v obveznice, denarne sklade ali denarne bančne depozite. Odločitev postane težja, če smo to zamudili. Drugi prag je približevanje glavnici, izhodiščni vrednosti naložb. Pri dolgoročnem padanju je tudi tu umik lahko smiseln, da zavarujemo osnovno premoženje. Izstop je najtežja odločitev in pomeni priznanje izgube, toda z njim rešujemo vsaj del premoženja. Če cena papirjev še pada, jih najprej prodamo in potem znova kupimo po še nižjih cenah, da ublažimo prejšnje izgube. Toda zato moramo biti hitri, hrabri in pametni investitorji. Če to nismo, je morda bolje počakati na dolgoročne popravke in kasnejši dvig cen vrednostnih papirjev. Kaj storiti s svežim denarjem, ki ga imamo v rokah? Prvo zlato pravilo ob finančni krizi je preprosto. Držite denar. Nobenih naložb, kajti večina jih prinaša izgube. Torej 10.000 evrov pospravite v banke, da bodo na varnem, in se naslajajte ob slabih borznih novicah. To je finančno modro in slovensko hkrati. Toda obstaja tudi srebrno pravilo. Cene vrednostnih papirjev padajo in so torej dobra priložnost za nakup. Naložbe v finančna podjetja so zdaj najbolj tvegane. Zato pa so lepo zrasle cene zlata, in to je kratkoročno dobra naložba. Toda zlato je sedaj drago, zato je prodaja cenenih delnic za nakup dragega zlata slaba naložba. Če priporočam zlato in srebro, naložbe v surovine in energijo, pa v podcenjene vrednostne papirje, gre tukaj zgolj za špekulativne naložbe. Postati morate hitri in odločni investitorji. Kriza je čas za nove špekulacije, če imate dober želodec. Izberite dober trenutek in kupite ceneje, kot boste potem prodali. Sklep je preprost. Najvarneje je 10.000 evrov opazovati v bančni vitrini. Samo najpogumnejši naj gredo na trg. Tam vlagajte v varne in likvidne denarne naložbe, denarne sklade, morda obveznice in druge kakovostne papirje. Predvsem morate biti dovolj bogati, da je za vas naložba z 10.000 evri zgolj igra. Če je za vas pomemben del dohodka, nikar ne tvegajte še z njim. Večini ljudi 'kazinojski kapitalizem' ne gre dobro od rok. Zato je najbolje, da ostanete v zavetrju bančne vezave za najmanj tri mesece. Počakajte na poletno otoplitev. Tečajev in vremena. Pa srečno, je rekel Vandotov Kekec tam zgoraj za gorami.«