Ob oblikovanju vlade smo rekli, da bi bilo dobro probleme rešiti v pol leta. Določili smo si rok do junija, da bi ob 10. obletnici samostojnosti prišli do otipljivih rezultatov. Še vedno upam. Toda zdaj je že marec in časa ne ostaja veliko. Bomo videli. Šli smo v ofenzivo dobre volje in vseh mogočih predlogov. V teh dneh bodo potekali sestanki, tudi na ministrski ravni. Sestajajo se državni sekretarji, sestajajo se odposlanci vlad, a poročila, ki jih dobivam, niso zelo bogata. Razumem, da ima Hrvaška še druge probleme, razen teh, ki jih ima Slovenija. Slovenija je v bolj srečnem položaju. Če vprašujete o naših idejah, moram reči, da so to ideje, ki se rojevajo v 'možganskih nevihtah' in jih dajemo na mizo, ki se pripravlja za 'svečano pojedino' ali svečan sestanek. Žal je tako, da je nasprotna stran strašno zaposlena z drugimi problemi. Če ne bo šlo drugače, bomo prinesli še nekaj stolov za omizje in povabili mednarodne svetovalce, konciliatorje, ki poskušajo spraviti skupaj sprte strani. Ali pa tiste, ki bi želeli arbitrirati v zadevah, ki so odprte. Zadeve s Hrvaško so odprte; niso tragične, toda Slovenija bi želela priti na čisto.