Če bi na ženske možgane med seksom priključili zvočnike, bi po vsej verjetnosti slišali ničkoliko delčkov pokvarjenih stavkov in veliko statičnih motenj. Kar prihaja iz naših ust v obliki momljanja, krikov in "Mmmmmm-ja-to-mi-delaj-oooo-bog!", pretežno prihaja naravnost iz frontalnega režnja možganov. Po drugi strani, če bi nas ozvočili med nerodnim, nervoznim in/ali neudobnim seksom, bi slišali stvari, kot so: »Oh, strnišče na njegovi bradi je tako grobo, to je piling, ne pa draženje! Se mu zdim debela v tej pozi? Ta postelja preveč škripa, ne morem se zbrati! Sprašujem se, ali sem tisti obrazec izpolnila pravilno. Zdi se mi, da bom za zajtrk raje jedla kosmiče kot jajca. Ali ve, da je bil zadnji vzdihljaj popolnoma zaigran? Le zakaj sva nocoj tako neusklajena? Mogoče bi lahko zjutraj poskusila, morda bo kaj bolje.« Z drugimi besedami, premišljujemo, namesto da bi suvale z medenico in uživale v blaženosti možganske smrti. Zelo slabo.