Razkrivanje poslov v državni banki je po presoji sodnice posegalo v tožnikovo pravico do zasebnosti, ker naj ne bi obstajal legitimni interes javnosti za razkritje polnega imena tožnika kot vršilca pologov. »S tovrstnim poročanjem je prvi toženec (Miro Petek, op. p.) kršil tožnikovo pravico do zasebnosti, saj je brez privolitve tožnika razkril podatke, ki so zaupne narave,« je zapisala Zadravčeva v obrazložitvi svoje sodbe. V istem članku je Petek po mnenju sodnice krnil Zakeršnikovo čast in dobro ime s tem, ko je napisal, da je tožnik solastnik podjetja, ki so ga obiskali kriminalisti, ker so štiri družbenike sumili utaje davkov. Zadravčeva resda priznava, da zapisano ni objektivno žaljivo, ker so vse navedbe resnične. »Glede na kontekst pa po presoji sodišča te sicer resnične navedbe vendarle krnijo čast in dobro ime tožnika, saj je toženec ta dejstva navajal obenem z navedbami o bančnih transakcijah tožnika.« Sodnica je še prepričana, da je Petek v članku ustvaril vtis, da je tožnik aktivno vplival na to, da banka ob njegovih pologih deviz ni spoštovala pogodbenih obveznosti. S tem naj bi neupravičeno posegel v Zakeršnikovo čast in dobro ime.