ako kot je bil začetek sumerske civilizacije pred skoraj šest tisoč leti skrivnosten, tako je bil skrivnosten njen nenadni propad. Splošne zgodovinske knjige navadno na kratko opravijo z okoliščinami tega propada. Pripovedujejo nam, da je ta čudovita civilizacija zaplodila tekmeca, in sicer sosednje in prav tako skrivnostno akadsko kraljestvo, in da so okrog leta 2000 pred našim štetjem tako Sumerci kot Akadci kratko malo izginili, v Mezopotamiji pa sta prevladali dve novi civilizaciji, ki sta vzniknili tako rekoč iz nič - namreč babilonska in asirska. In to je vse, kar zvemo. In vendar obstaja kopica dokaznega gradiva, ki opisuje propad Sumercev. Zakaj ga torej ni v zgodovinskih knjigah? Zato, ker je sumerski opis katastrofe tako nenavaden, da ga gladko imajo za mitologijo in se zanj ne menijo več. Je pa arheološko dejstvo, da je sumerski propad prišel čez noč. Leta 1985 je raziskovalec zgodovine Zecharia Sitchin ponudil verjeten scenarij o uporabi jedrskega orožja zahodno od Sumerije. Dokaze o uničenju raznih sumerskih mest vsebujejo besedila, imenovana »žalostinke«. Navedimo nekaj odlomkov iz prevoda profesorja Samuela Kramerja, vodilnega strokovnjaka za Sumerce. Na deželo padla je nesreča, takšna človeku neznana;