Pred glasovanjem je po nekaj ugovorih in krajših razpravah finančni minister podrobno odgovoril na ključne očitke iz razprav prejšnjega dna. V zvezi z Zavarovalnico Triglav, v kateri naj bi se v preteklih letih po ocenah Janeza Janše v velikih milijardnih zneskih oškodovalo družbeno premoženje, je Gaspari nanizal konkretne številke. Od leta 1991 naprej je ta zavarovalnica imela nekaj več kot 12 milijard tolarjev dobička. Inšpekcijski pregledi so pokazali, da je zavarovalnica leta 1995 plačala 592 milijonov premalo davka, naslednje leto pa 799 milijonov, leta 1998 pa 47 milijonov tolarjev in davčna uprava je izdala ustrezne odločbe o poplačilu teh davkov skupaj z obrestmi, ki so znašale okoli pol milijarde tolarjev. Tega leta so davkarji dva vodilna delavca zavarovalnice tudi ovadili zaradi suma utaje davka. Glede podatkov o velikih plačah vodilnih v zavarovalnicah pa je minister dejal, da niso javni, vendar je že predlagal spremembo zakona o gospodarskih družbah, po kateri plače vodilnih v družbah ne bile več varovani osebni podatek. Večkrat ponovljen očitek, da je Slovenija prevzela za več kot 200 milijonov ameriških dolarjev preveč dolga nekdanje Jugoslavije, je Gaspari ocenil za pogrevanje starih stvari in dodal, da tu ni šlo za nobeno friziranje podatkov, kajti novi finančni sporazum je dostopen vsem in je tudi po mnenju uglednih tujih finančnih ustanov ugoden za Slovenijo. Pogajalci so namreč prvotne zahteve upnikov s 1200 milijonov dolarjev znižali na 830 milijonov dolarjev. Navsezadnje so ta sporazum podprli tudi krščanski demokrati, ki so takrat bili v vladni koaliciji. S primerjavami, ki kažejo, da je Slovenija med manj zadolženimi državami v Evropi v Belgiji je leta 1998 javni dolg na prebivalca znašal 28.000 ameriških dolarjev, na Danskem 19.000, na Nizozemskem 16.000, na Finskem 12.000, Irskem 11.000, na Portugalskem 6.000 , v Sloveniji pa 2.100 dolarjev je finančni minister zavrnil tudi trditve o domnevno prevelikem javnem dolgu Slovenije. Te podatke, je še pojasnjeval, je treba gledati z vidika podatkov, ki kažejo na gospodarske zmožnosti države in za zdaj kaže, da bo Slovenija sposobna te dolgove brez večjih težav vračati. Na neposredno vprašanje Boruta Pahorja je zatrdil, da ni vedel za nepravilnosti in negospodarno ravnanje z državnim denarjem, ker so za to odgovorni posamezni ministri, za nakupe orožja in vojaške opreme na primer obrambni minister, in zato tudi ni ukrepal v skladu s svojimi pooblastili.