Gre za srhljivo zgodbo o ženski, ki je svojemu šefu ukradla 40.000 dolarjev, da bi s tem denarjem začela novo življenje s svojim do vratu zadolženim ljubimcem, s katerim se je želela poročiti. Na poti k njemu se ustavi v odročnem motelu in tam se sreča z lastnikom motela, plašnim moškim, ki očitno živi pod okriljem svoje gospodovalne matere. Medtem ko se mlada ženska prha, jo nekdo napade videti je, kot da je napadalka mati lastnika motela in jo hladnokrvno zabode. Potem ko med preiskovanjem sumljivega motela nasilne smrti skrivnostno umre tudi zasebni detektiv, se na iskanje morilca odpravita še zaročenec umorjenke in njena sestra. Med drugim ugotovita to, da je mati lastnika odročnega motela umrla že zdavnaj pred krvavim dogodkom v kopalnici, vendar je pravi morilec njeno smrt spretno prikrival, zato da bi sum padel nanjo. Izkaže se, da je starko umoril njen duševno moteni sin. Stefano se je z veliko vnemo lotil pisanja scenarija in njegov pristop je bil Hitchcocku zelo všeč, ker se je očitno popolnoma ujemal z njegovimi predstavami. Režiser je načrtoval filmsko srhljivko, ki bi jo lahko posnel s sorazmerno majhnimi stroški in bi kljub temu bila boljša od podobnih filmskih zgodb, kakršnih je bilo ravno v tistem času v Hollywoodu na pretek. Ker je hotel posneti film kar se da poceni, se je odločil kar za sodelovanje s snemalno ekipo, ki je sicer snemala njegove televizijske nanizanke in ki naj bi film posnela kar v televizijskem studiju. Produkcijski stroški so nazadnje znašali le okoli 800.000 dolarjev, kar je bil v tistih časih svojevrsten rekord in za ta izjemni dosežek so varčnega režiserja šefi filmske družbe Paramount nagradili s čekom za dva milijona dolarjev. Pri tem očitno niso pregloboko segli v žep, saj je v naslednjih letih ta film priigral najmanj desetkrat tolikšno vsoto.