Že med tekmovanjem je Bohinj izpolnil svojo obljubo. Prve kaplje so poškropile suho travo. Med kosilom je kar lepo deževalo. Pa kaj, če dežuje! Napočil je najtežje pričakovani trenutek odhod na ribolov. Nekaj fantov je tako težko pričakovalo ribolov, da so se oblekli že kar v sobah in nato v neoprenskh škornjih sedli v avtomobile mentorjev. Le-ti so jih odpeljali na Savo Bohinjko pod vas Brod. Ribiški čuvaj jim je dal še zadnji poduk o ribiškem bontonu, pravilnem ravnanju z zapeto ribo in odnosom do nje. Pravila lova so bila: lovili so lahko le z muhami na brezzalustnikih oziroma s stisnjeno zalustjo, pri lovu z ličinko ni bila dovoljena dodatna obtežitev, vse ujete ribe so spuščali nazaj v vodo. Potem so se mladi muharji razporedili v vodi in ob njej. Kmalu je enemu od njih upognila muharico prva postrv. Nato je zavpil drugi, da ima tudi on že ribo. Takšno veselje je trajalo do večernih ur.