Ne domišljam si, da je moja podoba Afrike resnična, ravno s tem stalnim zdrsevanjem, s tem stalnim negiranjem, brisanjem, ustvarjanjem nekih senc … tudi Ousman pravi, da je resničnosti vedno več, ni samo ena. Tudi to, kar si me vprašala z barvami: kako se ti razlije neka barva ali neka zgodba, kako se tebi razlije na koži ali v očesu, to je čisto stvar intime, tako da … tudi jaz, v bistvu, vse to, kar sem prebrala, delala za diplomo, kar sem brala o Afriki, filme, ki sem jih gledala, muziko, ki sem jo poslušala. To sem potem nekako sestavila. Ne pravim, da je moja struktura, ki sem jo v tem romanu sestavila, resnična ali prava. Take it or leave it. Če ti je všeč, prav, če ti ni všeč, tudi prav … Katero knjigo brati, da boš imel pravo podobo Afrike? Kaj jaz vem?! Zdaj bi ti priporočila Polovico rumenega sonca (čez dve leti ti bom mogoče rekla kaj drugega), ker je napisana s pogledom Afričanke in se malo ukvarja z belci. Mislim, da ne moreš ločevati svetov. Ne moreš reči, zdaj se bomo šli pa samo afriško literaturo. Saj je tudi Sonja Porle verjetno afriška pisateljica. In ne moreš nekaj izločiti. Jaz se pač v svojem romanu ukvarjam z obema kožama. Saj se tudi nekateri Afričani ukvarjajo z obema kožama, a verjetno ne na ta način. Bolj bi ti priporočila kakšne filme kakor knjige. Na primer Bamako je film, vreden ogleda. Dobi se ga na internetu v francoščini. Vse je pravzaprav odvisno od