»Jasno je, da so zgoraj navedena sredstva tveganje za čebele ter da so ukrepi za zmanjšanje tveganja izhod v sili oziroma rezultat tehtanja med škodo za čebele in okoljem ter ekonomsko škodo pri tistih pridelovalcih koruze, ki tretirano seme uporabljajo. Vse tri omenjene aktivne snovi namreč spadajo med visoko strupene za čebele, kar pomeni, da povzročajo hudo zastrupitev in umiranje čebel, če te pridejo v stik z njimi v času škropljenja ali dan zatem. Že izjemno majhne količine teh snovi povzročijo nevrološke motnje čebel, ki se izrazijo kot izguba orientacije, neobičajno obnašanje, paralizo in smrt. Te tri aktivne snovi so še zlasti nevarne, ker gre za sistemične insekticide, ki lahko okužijo nektar in cvetni prah. Poleg tega je nevarna tudi kontaminacija vode z njimi; čebele vodo nabirajo za pitje in za hlajenje panja, v stik s kontaminirano vodo in roso pa pridejo tudi na listih in cvetovih rastlin.Predvideni ukrepi za zmanjšanje tveganja za čebele ne rešujejo vseh teh težav. Ob teh dejstvih je jasno, da se je morala tehtnica na drugi strani (posledice za pridelovalce koruze) zdeti izjemno težka, da se je MKGP odločilo za takšno ukrepanje. Toda to je možno le zato, ker tehtanje ni ustrezno. Ne gre le za nekaj deset čebeljih družin. Čebele so zaradi svoje vloge opraševalk izjemno pomembne za zagotavljanje pridelka v kmetijstvu, zato je treba skrbeti zlasti za to, da čebele v tej vlogi ohranjamo in ne ogrožamo prehranske varnosti v bližnji prihodnosti, sploh pa prehranske varnosti prihodnjih generacij. Ker je tehtanje torej neustrezno, menimo, da umik prepovedi omenjenih insekticidov ni ustrezen ukrep,« so zapisali na Inštitutu za trajnostni razvoj.