(nadaljevanje) akcija med za zajtrk v slovenskih vrtcih, kajti smatramo, da je to bil prvi korak do čebelarskih krožkov, vzpostavili smo elektronsko šolo, v okviru svetovalne službe smo lansko leto izvedli akcijo zasajevanje medovitih dreves, posadili smo 6800, če sem natančen, lip, to se pravi veliko splošnih aktivnosti. In zdaj, če malo strnem kaj se je naredilo v teh petih letih v slovenskem čebelarstvu. Prvo tisto kar je pozitivno. Zmanjšali smo starostno strukturo 66 na 59 let. Mislim, da je to ogromen korak, kajti skoz smo govorili čebelarska populacija je stara, hvala bogu se je starostna struktura bistveno zmanjšala. Potem zanimivo, število čebelarjev zelo narašča, to se pravi zanimanje za čebelarstvo je, predvsem zaradi tega, ker se ljudje zavedamo, da je čebela pomembna, da je treba s čebelo delati, žal pa nam povprečje število panjev pada, to se pravi, ker imamo ogromno izgube je čebelarjev sicer več, ampak čebelarjev z manj čebeljimi družinami. Potem zelo spodbudno je, da zadnjih 20 let je bilo nekako v Sloveniji 60 čebelarskih krožkov kjer je bilo nekako vključenih 400 otrok. Zdaj smo prišli na 106 čebelarskih krožkov s preko 1500 otroki. Potem zelo pomembno je, da smo povečali porabo medu, skoraj za 20% v gospodinjstvih, in to ne medu kakršnegakoli, ampak slovenskega medu. Vsi priznavajo, tudi trgovci, da se dejansko povpraševanje po slovenskem medu povečuje. In samo en podatek, vsi ste pred leti ugotavljali kako so vse te multinacionalke oglaševale vsak dan med 2 evra, 1,50, danes teh reklam dejansko ni več, ker slovenski potrošnik je osveščen, da je slovenski med kakovostnejše.../nerazumljivo./.. in dejansko ta med ostaja na policah, tako da potrošnja slovenskega medu se je z vsemi temi akcijami bistveno povečala. No, potem smo veliko naredili za prepoznavnost slovenskega čebelarstva, izdali smo svoj lastni kozarec, ministrstvo nam je podelilo geografsko označbo za slovenski med na nacionalnem nivoju, v tem trenutku je vloga na evropskem nivoju, tukaj gre poudariti eno posebnost, da je država Slovenija ali čebelarska zveza je izposlovala neko posebnost, da je slovenski med označen po nacionalnem poreklu, ker je evropska izjema. Jaz verjamem in sem prepričan, da bomo znali skupaj s sodelavci in z ministrstvom to zadevo argumentirati tudi na evropskem nivoju in da ostane slovenski med imenovan po nacionalni pripadnosti. Potem smo izdali enotne nalepke, enotne table. Zelo pomembno se nam tudi zdi, da smo dosegli skupaj z ministrstvom in ostalimi službami dogovor glede pomorov čebel, predvsem glede tega protokola. Pred leti je bil največji problem koga obvestiti, če pride do pomora, kdo ukrepa, kdo pride, kdo nosi stroške, kdo nosi posledice, zdaj je zadeva jasna, pokliče se center za obveščanje in procedura steče in mislim, da je to en velik korak naprej, kajti ni več tistega prvega vprašanja kdo bo pa to plačal, začeli smo iskati vzroke in ko iščemo vzroke je tudi posledic manj, tako da mislim, da je to ena velika stvar. Potem ena zelo pomembna zadeva skupaj z FURS-m smo dosegli, da je na vseh preparatih, ki so strupeni za čebele, označena, narisana rdeča čebela in označena, to se pravi, da je že na prvi pogled vidno, da je tisto sredstvo nevarno za čebele. Potem tudi en korak naprej narejen na Ministrstvu za okolje, ki smo odpravili eno nerazumljivo zadevo, kajti dve leti nazaj je bilo rečeno, da se čebelnjaki ne smejo postavljati na kmetijska zemljišča, mi pa govorimo, da čebele vprašujejo. To je bil absurd v nenormalni obliki, da smo hoteli čebele umakniti od kmetijskih zemljišč, po drugi strani pa govorimo, da je čebela glavna vpraševalka, tukaj problem še ni rešen, ker zdaj mora dati občini soglasje. Jaz mislim, da je to treba zadevo še zliberizirati in pustiti, da se na kmetijska zemljišča, čebelnjaki, spodbujajo, ne da se v bistvu zavirajo.