»Bog, kako si lepa,« je šepetal, ko jo je počasi slačil. Potopila se je v njegove oči, telo se je odzivalo na ljubkovanje in drhtelo kot strune violine, kadar se jih dotakne virtuoz. Bil je čudovit in izkušen ljubimec. Zdelo se ji je, da jo njegovi prsti in poljubi prebujajo iz dolgega, predolgega sna. Zajel jo je vrtinec strasti, ki ga dotlej še ni poznala, in jo posrkal vase. V njej je silovito zabučalo morje, bučalo je in divjalo, jo dvigalo in odnašalo, dokler ni v sproščujoči omami glasno zaječala. Ko sta zasopla obležala, se je skrila v njegov objem, on pa ji je brisal solze, ki so ji tekle po razgretih licih. Božal jo je, dokler ni zaspala.