Oseba naj bi mi najprej povedala, zakaj je sploh prišla. Nato je na vrsti terapevt. Moja razlaga je dolga; pojasnjujem o delovanju možganov, o razumu in mišljenju, podzavesti in komunikaciji med človekovim notranjim in zunanjim svetom ter levo in desno polovico možganov, ki je zaradi razcepa med tem, kar mislimo, da čutimo, in tem, kar čutimo, slaba; pripovedujem, zakaj tega, kako čutimo, ne znamo povedati; o samopodobi – in predvsem, da je naše opredeljevanje sveta okoli nas lahko iluzija. Človeku pojasnim, da imamo v življenju tri bistvena življenjska obdobja, ki so nas opredelila: prvo je obdobje nosečnosti, ki je izjemnega pomena. Otrok v tem času čuti, ali ga ima mati rada, pa čeprav je to védenje na biokemični, in ne na racionalni osnovi. Bitje, ki je ljubljeno, pa se razvija drugače, tudi telesno. Drugo je rojstvo: čas poroda in prihod na svet. Če je porod naraven, bo človek za življenje bolje »opremljen«. Tretje obdobje pa so prva leta življenja, ko vse sprejemamo nekritično in ko sta edini avtoriteti mama in oče. Svetujem, naj se izogibata besedi priden! V tem obdobju nam zlasti ljubezni ne sme manjkati. To pa nam potrjujejo tudi nova znanstvena odkritja, ki so nasploh spremenila razumevanje človeka; najprej, da bogate življenjske izkušnje, gibanje ter dinamične misli sprožijo nevrogenezo, novo rast možganskih celic; tako se v genih sproži odziv in z rastjo celic se začne čudežno zdravljenje; drugo je odkritje, da takšne izkušnje v nekaj minutah sprožijo odziv na ravni genov v možganih in telesu in začne se rast, razvoj in zdravljenje na način, ki bi ga še pred leti opisali kot čudež; in tretje, z mislimi neprestano spreminjamo prvotni biokemični zapis. Celo spomine. Smo v nenehnem procesu ustvarjanja strukture možganov in telesa. Vse to se dogaja, ko doživljamo dotik kože drugega telesa, to se dogaja v otroku ob ljubeči materi. In če ima človek vse to, je samozavesten in gre lahko v puščavo pesek prodajat.