V komisiji državnega sveta za družbene dejavnosti so ga predhodno ocenili kot neprimernega za prvo obravnavo in mu očitali, da še ni usklajen med socialnimi partnerji, da mu manjkajo nekatere temeljne sestavine in da tudi ne odpravlja porušenih plačnih razmerij po veljavnem zakonu. Nasprotno pa je komisija državnega sveta za gospodarstvo podprla predloženi zakon kot primeren temelj in okvir za ureditev sistema plač v javnem sektorju, kakor tudi za dogovarjanje in usklajevanje med socialnimi partnerji. Dušan Semolič je opozoril, da bo ta zakon posegel v življenja velikega števila ljudi, zato je pomembno, da pridemo do njega s strpnim dialogom socialnih partnerjev, saj ne more biti le projekt ministrstva in vlade. Ocenil je, da bo zakon zgrešil cilj, če bo veljal le za državno upravo. Potrebno bo tudi še jasno razmejiti, kaj sodi v ta zakon, kaj pa prepustiti kolektivnim pogajanjem znotraj dejavnosti javnega sektorja. Dr. Franc Vodopivec je menil, da je sedanji razsuti sistem plač v javni upravi, v katerem velja več kot 80 različnih dodatkov, nujno čim prej nadomestiti z bolj preglednim, ki bo omogočal tudi primerljivost plač. Dr. Veljko Rus je ocenil, da če bo ta predlog zakona urejal sistem plač ne le za državne uslužbence, ampak tudi za vse javne uslužbence, bo nekakšna enolončnica, ki bo vodila k birokratizaciji nedržavnega (javnega) sektorja in okrnila avtonomijo posameznih njegovih sektorjev (npr. univerze). Vekoslava Krašovec je opozorila, da predlog zakona ponuja kalup, v katerega naj bi stlačili sistem plač, kar se ji zdi neustrezen pristop.