Najpomembnejša pridobitev Slovencev v novi državi je bila ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani leta 1919. Ljubljanska univerza je prvič zbrala doma številne slovenske znanstvenike, ki so bili prej raztreseni po različnih znanstvenih ustanovah avstroogrske monarhije. Z ustanovitvijo posameznih oddelkov na fakultetah sta se postopoma oblikovala celoten spekter znanstvenih disciplin in slovensko strokovno izrazoslovje, ki je slovenščino končno uvrstilo v družino razvitih evropskih jezikov. Kljub temu je nemščina ostala še ves ta čas jezik, brez katerega ni bilo mogoče študirati številne strokovne literature, predstavljala pa je tudi most do večjega dela svetovnega leposlovja. Dolgo so si zaman prizadevali za ustanovitev slovenske akademije znanosti in umetnosti in za to, da bi skrb za Narodno galerijo prevzela država. Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani so ustanovili šele leta 1938, Narodno galerijo pa so morali podpirali zasebniki in mesto Ljubljana. Akademija v Ljubljani ni smela nositi imena »slovenska«, ker bi s tem motila namišljeno narodno enotnost Jugoslovanov. Hrvati in Srbi so imeli akademije in univerze že pred združitvijo v jugoslovanski državi. Univerza in znanstvena društva so izdajali razne strokovne revije in publikacije, ki so slovensko znanje počasi izpopolnjevali in ga približevali znanju razvitih evropskih narodov. Poleg univerze so za znanost skrbeli še Narodni muzej v Ljubljani in pokrajinski muzej v Mariboru ter številne strokovne knjižnice. Najpomembnejša je bila Državna študijska knjižnica v Ljubljani, ki je služila tudi kot univerzitetna knjižnica, po drugi svetovni vojni pa je dobila še položaj narodne knjižnice. Po prvi svetovni vojni so se razmahnile zlasti male splošne knjižnice različnih kulturnih društev. Nasprotja med liberalci, katoliškim gibanjem in marksisti so se kazala tudi v tekmovanju, kdo bo s kulturo pridobil več ljudi pod svoj vpliv. Največ takih knjižnic po vsej Sloveniji (skupaj več kot 600) sta imeli katoliška Prosvetna zveza in liberalna Zveza kulturnih društev.