S tako neenotnostjo ustavnopravne stroke je bil premier de facto seveda »razrešen« skrbi, da bi moral odstopiti. Naše medsebojno »obstreljevanje« mu je bilo celo dobrodošel paravan za to, da je lahko bolj v miru pripravil svoj nedvomno sijajni coup de scene pet minut pred polnočjo prejšnje nedelje. Nad njegovo nenadno odločnostjo sem bil še sam tako presenečen, da sem, upoštevajoč neenotnost strokovne scene, potisnil v ozadje svoje ustavnopravne pomisleke in javno opozoril samo še na domnevno »skrito napako« znotraj izbranega scenarija na to, da bi se vprašanje zaupnice (če se nasprotno mojim pogledom - že gre na to) potem moralo vezati na razrešitev ministrov SLS in ne na izvolitev novih. Če začneš »pomagati« odpravljati drobne napake znotraj načelno nesprejemljivega scenarija, lahko seveda kaj hitro zapadeš v nedoslednosti. A to je preveč zapletena zgodba, da bi jo tu razvijal se je bom lotil v strokovnem tisku.