veliko let predstavlja eno osrednjih umetniških duš našega prostora; Paolu Hrovatinu pa je uspela težka naloga povezave med geometrijo in organskim elementom, saj se pri umetniškem snovanju poslužuje klasičnega, vendar vedno manj prisotnega materiala v kiparstvu - kamna. Žirija je posvetila posebno pozornost tudi Sereni Bellini, Cvetki Hojnik in Adrijani Šuran, ker so dosledno in s tehničnim znanjem suvereno predstavile temo natečaja. Pri tem so jasno sledile izvajanju lastnega umetniškega zanimanja in energično zgradile stvarnost, ki je sad volje in individualnosti. Žirija je imela res težko delo, saj je morala izbirati med več kot sedemdesetimi deli, ki so vsak po svoje interpretirali sporočilo Spacalovega opusa. Dodati gre, da je natečaj predvideval tri kategorije, in sicer likovne umetnine, fotografije in kiparske izdelke. Predpisan je bil tudi format del: likovna dela in fotografije so morala sloneti na platnih 30 za 30 cm, kiparski izdelki pa so morali imeti podstavek ravno s takim formatom. dramatiko in nič manj dramatični izsledki in spoznanja so z izredno treznostjo zapisani v znanstvenih prispevkih v domačem in mednarodnem strokovnem tisku. Od leta 1959 do 1991 so izhajali v publikacijah v Padovi, Londonu, Karačiju, Belgiji, Stockholmu in v Švici, in sicer v nemškem, angleškem, italijanskem in tudi v ruskem in kitajskem jeziku. Knjiga Giorgia Pillerija je bogato ilustrirana in predstavlja dragoceno pričevanje o življenju in delu avtorja, a tudi o stroki, kateri se je posvetil, in o znanstvenem raziskovanju v širšem svetu. Dobil je pet priznanj, od tega štiri v Italiji. Podelili so mu naziv Cavaliere za zasluge za Republiko Italijo ter naziv Commendatore. Je član akademije znanosti v Bologni. Njegovo rojstno mesto mu je, kot rečeno, podelilo priznanje “San Giusto d’oro”. Njegovi italijanski someščani pa spominov ne bodo brali, ker jih je avtor napisal v nemščini. Knjigo sta iz nemščine v slovenščino prevedli Andreja Hočevar in Andreja Skarlovnik. Uvodno besedo v knjigo je napisala Käthe Grah.