Devetdeset let intenzivnega življenja osrednje slovenske nacionalne ustanove za zbiranje, varovanje, hranjenje, proučevanje in razstavljanje starejše likovne umetnosti je ugledna doba. Od ustanovitvenega občnega zbora 18. septembra 1918 do današnjega dne je skozi različne zgodovinske okoliščine, spremenjene države, politične sisteme, na strokovnih križpotjih in celo ob poskusih uveljavitve osebnih interesov posameznikov ohranila avtonomijo in strokovno integriteto na poti, ki je bila začrtana ob njeni ustanovitvi in v prvih letih delovanja. S svojimi zbirkami, razstavami, zbrano dokumentacijo, raziskovalnim delom, publikacijami, restavratorsko ter razvejano pedagoško in andragoško dejavnostjo je Narodna galerija bistveno sooblikovala slovensko umetnostnozgodovinsko stroko in bila v nekaterih poglavjih celo njena nosilka. Za umetnine in delo so bile po najboljših močeh zagotovljene kar najbolj ustrezne razmere ter s tem postavljeni trdni temelji za nadaljnji razvoj.