Razpisi Javne agencije za znanstveno raziskovanje so v preteklosti glede na pogoje, ki so jih postavljali, precej nihali, pretežno pa so privilegirali raziskovalne organizacije pred založbami (npr. z omejitvami za založbe, ki so organizirane kot gospodarske družbe, nesofinanciranjem avtorskih honorarjev za izvirna dela in nedoločenostjo najnižje naklade), čeprav večina temeljnih izvirnih in prevedenih del s področja humanistike in družboslovja izide prav pri manjših založbah. Ali ste se z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki je preneslo to področje pod okrilje JAK, že pogovarjali o merilih bodočih razpisov? Ali razmišljate o razlikovanju izdajateljskih področij glede na to, ali je izdaja znanstvene monografije namenjena predvsem habilitaciji njenega avtorja in strogo specializiranemu bralstvu, za kar zadostuje že nekaj deset natisnjenih izvodov ali elektronska različica, ali pa gre za izdajo, namenjeno širši strokovni in intelektualni javnosti, kar pomeni petsto ali malo več izvodov, kar so tudi običajne naklade humanistike v slovenskih založbah? In še to: v delovnem gradivu za pripravo zakona o univerzi je v 72. členu predvideno, da se iz državnega proračuna zagotavljajo tudi sredstva za delovanje univerzitetne založniške dejavnosti. Ali bodo torej univerze in fakultete kot založnice, ki bodo že imele stalno podporo države za založništvo, lahko kandidirale za sofinanciranje znanstvenih izdaj pri JAK na enak način in pod enakimi pogoji kot založbe, ki izdajajo humanistiko in družboslovje in ki nimajo nobenega vira financiranja za stalne stroške svojega delovanja, razen dohodkov od prodaje ( kot npr. Sophia, Krtina, /*cf, Aristej)?