Vprašanja, ki mi jih zastavljate, kažejo na to, da se sprašujete, kaj pa, če smo nekaj spregledali, kaj, če obstajajo vrednote, ki smo jih mi zatajili, ali bi nam lahko prinesle nekaj več. No, tega ne bomo nikoli zanesljivo vedeli. Dokler pa imamo vsaj nekaj znanja in poznavanja različnih navad, imamo vsaj hipotetično možnost, da rečemo: mogoče je pa ta vrednostni sistem učinkovitejši od onega. Nekaj časa so bili tako v modi ameriški staroselci, potem avstralski, pa Tibetanci, Sani (grmičarji)... ker so njihove kulture vsebovale nekaj, kar je naša v veliki meri izgubila. A pogosto jim pripisujemo tudi lastnosti, ki jih sploh nimajo, denimo neposrednost, manj pretvarjanja, kar sploh ne drži. Vsaka kultura razvije svojo obliko mimikrije, kodificirane oblasti nad drugimi. So sicer ljudstva, katerih člani so bolj enakovredni, in ona druga, s strogo hierarhijo. Lovsko-nabiralske skupnosti so denimo po svojem jedru sicer bolj svobodnjaške, toda če ostaneš sam, nimaš možnosti preživetja, tako da si prisiljen sprejeti igro.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vprašanja vprašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zastavljate zastavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kažejo kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprašujete spraševati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
če če podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
spregledali spregledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
obstajajo obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vrednote vrednota samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zatajili zatajiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ali ali priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
prinesle prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
No no členek
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ne ne členek
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
zanesljivo zanesljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Dokler dokler podredni veznik
pa pa priredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vsaj vsaj členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
znanja znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
poznavanja poznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
navad navada samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vsaj vsaj členek
hipotetično hipotetičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pa pa priredni veznik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
vrednostni vrednosten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
učinkovitejši učinkovit splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
od od predlog; rodilnik
onega oni kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
Nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
časa čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
modi moda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ameriški ameriški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
staroselci staroselec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
avstralski avstralski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
Tibetanci tibetanec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Sani Sani samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
grmičarji grmičar samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
njihove njihov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, množina svojine
kulture kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
vsebovale vsebovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naša naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
v v predlog; mestnik
veliki velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
meri mera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
izgubila izgubiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
A a priredni veznik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
pripisujemo pripisovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tudi tudi členek
lastnosti lastnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
sploh sploh členek
nimajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
neposrednost neposrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
manj manj splošni prislov; primernik
pretvarjanja pretvarjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
sploh sploh členek
ne ne členek
drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Vsaka vsak celostni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
kultura kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
razvije razviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
obliko oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
mimikrije mimikrija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kodificirane kodificiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
oblasti oblast samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nad nad predlog; orodnik
drugimi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
So biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
sicer sicer členek
ljudstva ljudstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
katerih kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
člani član samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
enakovredni enakovreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
ona on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik
druga druga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
strogo strog splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
hierarhijo hierarhija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Lovsko lovski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
nabiralske nabiralski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
skupnosti skupnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
po po predlog; mestnik
svojem svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
jedru jedro samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
sicer sicer členek
bolj bolj splošni prislov; primernik
svobodnjaške svobodnjaški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
toda toda priredni veznik
če če podredni veznik
ostaneš ostati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
nimaš imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
možnosti možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
preživetja preživetje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
tako tako priredni veznik
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
prisiljen prisiljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
sprejeti sprejeti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
igro igra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar