Vprašanja, ki mi jih zastavljate, kažejo na to, da se sprašujete, kaj pa, če smo nekaj spregledali, kaj, če obstajajo vrednote, ki smo jih mi zatajili, ali bi nam lahko prinesle nekaj več. No, tega ne bomo nikoli zanesljivo vedeli. Dokler pa imamo vsaj nekaj znanja in poznavanja različnih navad, imamo vsaj hipotetično možnost, da rečemo: mogoče je pa ta vrednostni sistem učinkovitejši od onega. Nekaj časa so bili tako v modi ameriški staroselci, potem avstralski, pa Tibetanci, Sani (grmičarji)... ker so njihove kulture vsebovale nekaj, kar je naša v veliki meri izgubila. A pogosto jim pripisujemo tudi lastnosti, ki jih sploh nimajo, denimo neposrednost, manj pretvarjanja, kar sploh ne drži. Vsaka kultura razvije svojo obliko mimikrije, kodificirane oblasti nad drugimi. So sicer ljudstva, katerih člani so bolj enakovredni, in ona druga, s strogo hierarhijo. Lovsko-nabiralske skupnosti so denimo po svojem jedru sicer bolj svobodnjaške, toda če ostaneš sam, nimaš možnosti preživetja, tako da si prisiljen sprejeti igro.