Oglejva si problem naraščanja stroškov za zdravila. Problem je v tem, da imajo zdravila istih proizvajalcev po vsem svetu skoraj enako ceno! Ta tržna logika je kriva, da so novejša zdravila nedostopna za revne države, ki imajo desetkrat ali stokrat manjši BDP kot bogate države. V mednarodnih stikih si prizadevam, da bi bila cena zdravil prilagojena kupni moči posamezne države. Na žalost je ta ideja danes še utopična - deloma je bila sprejeta samo pri nekaterih zdravilih za AIDS - ker je skregana s tržnimi mehanizmi, vendar pa ni skregana s človekovimi pravicami in solidarnostjo! Če naj globalizacija ne bo zgolj proces na področju trgovine, v katerem bodo revni dajali denar bogatim, da bodo še bolj bogati, potem pristopimo še h globalizaciji na področju človekovih pravic. Zakaj ne bi uvedli mednarodne solidarnosti pri zdravilih in po politični poti dosegli, da bi bile cene zdravil prilagojene BDP posamezne države in da bi bila razlika poravnana s subvencijami, kot jih poznajo v kmetijstvu?