Na kratko. Začetne razmere, ustvarjene z reformami, zavračanje nasvetov mednarodnih finančnih institucij in svetovalcev, postopnost in pragmatičnost v gospodarski politiki in ustvarjanju gospodarskega sistema ter obotavljivost pri odpravi institucij prejšnjega gospodarskega sistema so najbolj pomembni razlogi za relativno uspešno gospodarsko tranzicijo v Sloveniji. To nas pripelje na področje politike in vloge prejšnje politične in gospodarske elite v tranziciji. Proces politične demokratizacije, ki se je začel že v zgodnjih osemdesetih in je bil močnejši kot v drugih delih Jugoslavije, je že pred začetkom tranzicije omogočil nastajanje dovolj demokratične politične kulture, potrebne za miren začetek tranzicijskega procesa. Pravočasno »sestopanje z oblasti« je omogočilo izvajanje tranzicije brez političnih pretresov, ideja o osamosvojitvi in sama osamosvojitev pa sta močno zmanjšali notranje napetosti. Relativno gospodarsko uspešnost in še bolj nizke socialne stroške tranzicije je zato mogoče pojasniti tudi s tem, da se je Slovenija izognila političnim pretresom in da je prejšnji politični in predvsem prejšnji gospodarski eliti uspelo zadržati ali pa med tranzicijo ponovno pridobiti gospodarsko in politično moč. To seveda ne pomeni, da smo s prerazdelitvijo moči in bogastva vsi zadovoljni, kar pa ne spreminja ocene, da je bila slovenska tranzicija relativno uspešna, njena socialna cena pa nizka prav zaradi tega, ker je prejšnja elita tudi v novem političnem in gospodarskem sistemu ohranila moč.