miren, kot da bi slutil, da so mu na sledi. Marca 1882 sta ga obiskala izdajalska brata Ford. Prisrčno ju je pozdravil in ju povabil, naj ostaneta pri njem. Tretjega aprila se je Jesse James vrnil z jutranjega sprehoda z najnovejšimi časopisi v roki. Ob zajtrku je prebral, da se je predal policiji novejši član njegove tolpe, Dick Liddil. Pogledal je brata Ford in ta sta takoj vedela, da sta mu sumljiva, saj sta bila Liddilova dobra znanca. Jesse je vstal in da bi prekinil napetost, ki je nastala, mirno rekel: »Ta slika pa je zelo prašna,« ter pokazal sliko na steni. »Na sliki nisem opazil nobenega prahu,« je pozneje pripovedoval Bob Ford, ki je zaslutil, da ga je Jesse James spregledal. Jesse je stopil na stol in začel čistiti sliko. »Zdaj ali nikoli. To je priložnost. Če ga zdaj ne dobim, me bo zvečer dobil on,« je pripovedoval dalje Bob Ford. Brez obotavljanja je potegnil svoj revolver. Verjetno je Jesse James slišal, da napenja petelina, saj se je obrnil. Krogla ga je zadela za ušesom in mrtev je padel na tla. Boba Forda so postavili pred lokalno sodišče, to ga je obsodilo na smrt, toda že čez nekaj ur ga je guverner pomilostil. Frank James se je zbal, da je zdaj on na vrsti, zato je pisal guvernerju in mu predlagal, da se preda, če bo potem pomiloščen. Guverner mu tega ni mogel obljubiti, zagotovil pa mu je, da bo sojenje pravično. Petega oktobra 1882 se je Frank James predal oblastem. Sojenje - sodili so mu le zaradi umora potnika na vlaku je bilo v Gallatinu. Vsi so bili na strani Franka Jamesa. Na koncu je bil oproščen. Takrat je bil star 40 let. V nadaljnjih 32 letih, kolikor je še živel, je lahko videl, kako so druge tolpe poskušale posnemati delo tolpe bratov James. Divji zahod je bil poln mož, ki so želeli dokazati, da so spretnejši od bratov James. Morilec Jesseja Jamesa ni živel dolgo. Deset let po dogodku ga je s puško ustrelil neki privrženec bratov James. Frank James je še vedno streljal z revolverjem, vendar le takrat, ko je naznanil začetek konjske dirke ali pa otvoritev letnega sejma. Proti koncu 19. stoletja je bilo roparjev bank ali vlakov vedno manj. Policija se je okrepila, uporabljali so telegraf, gradili ceste, zato je bilo divjine, kjer se je bilo včasih mogoče skriti, vedno manj. Končalo se je obdobje Divjega zahoda in začelo obdobje industrijske Amerike.