V času, ko je Vega postal strokovnjak za možnarje, je bila znanstvena revolucija v balistiki že končana. Ob gradnji utrdb je postala prav balistika najbolj matematična vojaška veda in zato paradni konj vseh prosvetljeno naravnanih vojská med Napoleonovimi vojnami. Glavna tehnična problema pri njih sta bila dvojni vžig smodniškega naboja in granate ter močna nasprotna sila na podstavek po izstrelitvi. Več kot pol stoletja po Belidorju je Vega objavil svoje prve balistične tabele, odvisnost balistične krivulje od upora zraka pa je v naslednjih letih obravnaval v matematičnih predavanjih o gibanju. Najnatančneje je tabeliral predvsem kote med 80 in 88°, pod katerimi so najpogosteje streljali z možnarji.