Obramba pred točo ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo, vendar so pri nas v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja počasi opustili raketne sisteme, ki so sloveli po svoji nezanesljivosti. Prav v nekdanjem nosilcu takšne obrambe, Hidrometeorološkem zavodu Slovenije, ki tako kot Urad za meteorologijo del Agencije za okolje sodi v okvir MOPE, pa so odločni nasprotniki plačevanja protitočne obrambe iz državnega proračuna. Jože Roškar, vodja Urada za meteorologijo, pravi, da posipavanje nevarnih oblakov s srebrovim jodidom temelji na stari sovjetski teoriji, ki na papirju sicer deluje, v praski pa pomeni, da bi morali v oblak spraviti nekaj ton te snovi, kar je nemogoče. Po Roškarjevih besedah od razpada Sovjetske zveze nihče več ne poroča o dobrih rezultatih te metode, zato ta zamira, razen na območjih, kjer so nekako čustveno vezani nanjo. Celo Hrvati opuščajo raketno obrambo. V demokratični državi se zasebniki lahko ukvarjajo s takšnimi poskusi, vendar po mojem ne pomagajo dosti več od streljanja z možnarji in zvonjenja s cerkvenimi zvonovi, je prepričan Roškar. Po njegovem mnenju sta edini učinkoviti orožji proti toči mreža nad nasadi in zavarovanje pridelka.