Medtem ko je ameriška komisija z generalom Maistrom kósila v Narodnem domu, so množice nedaleč stran na Glavnem trgu, čakaje, da se bo komisija mimo odpeljala na Koroško, stopnjevale svojo nacionalistično evforijo. Nasproti vhodne veže na Rotovški trg je bil pritisk množice najhujši. Vojaška straža osemnajstih mož na rotovžu je stala pripravljena, na pomoč pa ji je iz Gosposke ulice v gosjem redu prihajala vojaška patrulja kakšnih deset, dvajset mož. V rokah so imeli puške in jih spotoma polnili. Demonstranti so zbili na tla policijskega komisarja dr. Ivana Senekoviča in slovenski stražarji so mu hoteli pomagati. Pritisk množice demonstrantov z veliko frankfurtarico je bil najmočnejši pred prehodom v rotovž. Med valovanjem je iz množice počil strel iz revolverja in odbil slovenskemu vojaku konico bajoneta na puški. Tedaj so vojaki za opozorilo ustrelili v zrak. Ko pa je množica še silneje pritisnila nanje in jim hotela odvzeti orožje, so začeli na slepo streljati po množici. Oddanih je bilo 47 strelov, v okrvavelem snegu pa je obležalo 9 mrtvih in 18 hudo ranjenih (po nemških poročilih; toliko nemških žrtev “krvavega dne v Mariboru” - Marburger Bluttag, poimensko našteva tudi knjiga Totengedenkbuch der Deutsch-Untersteirer, ki jo je v Gradcu 1970. leta izdalo zvezno vodstvo deželne skupnosti Spodnjih Štajercev - Bundesleitung der Landmannschaft der Untersteirer, in to na čelu seznama). Glavni trg se je v treh minutah izpraznil. Maistrov častnik in kasnejši zdravnik dr. Maks Pohar je na svoje oči sledil dogajanju na Glavnem trgu. O njem je pričal leta 1927 pred sodiščem med sodno obravnavo, v kateri so bili lažno obtoženi duhovniki in semeniščniki, češ da so 27. januarja 1927 streljali iz semenišča na Glavnem trgu v množico demonstrantov. Dr. Maks Pohar je o streljanju slovenskih vojakov zatrdil: “Streljanje na Glavnem trgu ni bilo na komando, ampak v samoobrambi.”