Vlada je kot pretežni lastnik preko svojih skladov vlekla poteze brez javne debate. Pragmatično je povozila gospodarstvenike, ki so pričakovali podporo. Predsednik Leka Metod Dragonja je v intervjuju v SP Dela prvi naravnost obtožil vlado, da jo je bolj kot strateški interes pri prodaji NLB vodila želja po pokrivanju javnofinančnega primanjkljaja. Ni je vodila potreba po prestrukturiranju gospodarstva in utrjevanja tržnega položaja, kar bi moralo biti vodilo vlade, ki izhaja iz sprejete Strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Nacionalni ekonomski interes vlade je, da si obdrži korporacijski nadzor v izbranih sektorjih, ki bodo odločilno vplivali na prihodnost Slovenije. Kjer tega interesa država nima, tam naj tujci kupujejo. Ključno je, kako se podjetja pozicionirajo skozi lastniške in strateške povezave. Smiselne so samo takšne, ki podjetju zagotavljajo strateško pozicijo in konkurenčno prednost. Ne smejo si zapreti možnosti za svoj razvoj, trženje in konkurenco. Takšne omejitve so nedopustne, ker je takšna lastniška povezava za Slovenijo škodljiva. Dragonja je še pred odprtjem pogajanj z Novartisom razgrnil pogled na taktiko uprave, ki jo vodi. Uprava se mora torej zavedati, da mora izpolniti vrsto pogojev pri povezovanju s tujci, da ohrani ravnotežje pri vplivu lastnega in tujega interesa in možnost pri upravljanju in oblikovanju strategije. Pri tem je v končni posledici pomembna poštena razdelitev vrednosti v vseh delih takšne mednarodne korporacije, v katero se vstopa. To moramo vzeti kot programsko izhodišče za obnašanje podjetij, skladov in vlade pri vrednotenju ponujenih prevzemov s strani tujcev.