v začetku koledarskega leta (jeseni) na podlagi seznamov mladeničev, ki so jih naredili v plemenih. Fantje so se nato dve leti urili v vojaških veščinah in si nabirali fizično kondicijo. V klasičnem obdobju so se v prvem letu usposabljanja večinoma ukvarjali z atletiko – najpomembnejši je bil tek z baklo. Eden izmed pomembnejših treningov je bil tudi tako imenovani purikov ples (imenovan po Puriku, ki si ga je izmislil), ko so se mladci učili dajati udarce in se jim izogibati. V urjenje je sodil tudi hoplitov tek, ki se je razvil kot odgovor na perzijske lokostrelce. Ta vojaškošportna disciplina, uvedena leta 520 pr. n. št. v Olimpiji in leta 498 pr. n. št. v Delfih, je obsegala tek z bojno opremo (nekoliko lažjo od siceršnje) na 400 metrov. Tolikšen naj bi bil namreč domet perzijskih lokostrelcev. Drugo leto usposabljanja je bilo bolj vojaško obarvano. V mnogih polisih so fantje skupaj živeli v barakah, zgrajenih na strateških pozicijah. Tako so zagotovili stalno prisotnost vojakov na najbolj kritičnih točkah v polisu. Ker je vojaška doktrina temeljila na skupinskem bojevanju v falangi, so med urjenjem poudarjali skupinsko taktiko in veliko manj osebno uporabo orožja. Med dolgo odsotnostjo od doma naj bi mladci postali moški, ponekod so urjenje končali s svečanim sprevodom v teater.