Papež Janez Pavel II. bo v Sloveniji na obisku 17., 18. in 19. maja. V zadnjih letih je bil sicer deležen številnih vabil, obisk v Sloveniji pa se bo zgodil leto dni in pol po odmevnem obisku na Hrvaškem. Tedaj bi moral obiskati tudi Sarajevo in Beograd, a do obiskov ni prišlo. Ob dejstvu, da se je leta 1994 papež odpravil na Hrvaško, ne pa tudi v Slovenijo, je bilo slišati precej nasprotujočih si komentarjev. Od onih, ki so trdili, da papeževa gesta jasno kaže, da Slovenija ni več del "nekdanje Jugoslavije", saj Slovenija ni bila del paketa Hrvaška-Bosna in Hercegovina-Srbija, do diametralno nasprotnih ocen. Najbolj dramatični komentarji so ocenjevali, da je Vatikan zaradi sestave državnega vodstva, v katerem sedi veliko nekdanjih komunistov, do Slovenije zelo zadržan. Kakorkoli že, vatikanska diplomacija je vešča svojega posla in ve, kaj mora storiti, da bo ohranila svoje strateške pozicije. Tik pred obiskom Janeza Pavla II. na Hrvaškem je bilo Razkrižje, župnija, ki je stala na slovenskem ozemlju, pa je bila hkrati del hrvaškega cerkvenega občestva, prestavljeno pod pokrov mariborske škofije. Ko se je v Sloveniji začelo šušljati, da papež podalpske dežele noče obiskati zaradi komunističnega pedigreja predsednika republike, je bil predsednik Kučan kaj hitro deležen uglednega vatikanskega odlikovanja. Le nekaj mesecev pred prihodom v Slovenijo je Vatikan zelo pohitel z obnovitvijo diplomatskih odnosov z Beogradom. Nenazadnje, Vatikan je med prvimi priznal Slovenijo. Strateško spretno ravnanje vatikanske diplomacije ni značilno le za Balkan. Ko je bil Vatikan deležen kritik, ker je papež med zadnjim obiskom na Češkem povzdignil mučitelje češkega reformatorskega duhovnika Jana Husa, je hitro ukrepal in sklenil rehabilitirati izobčenega Husa.