Trst, športno mesto? Drži! Tržačani vseh starosti se veliko ubadajo s športom, iz Trsta je vedno veliko italijanskih potnikov na olimpijske igre, v mnogih posameznih in moštvenih panogah romajo v Trst številni državni naslovi. Vendar ima skoraj vsak Tržačan v srcu zlasti mestni nogometni klub. Slavni pesnik Umberto Saba se je v Triestino zaljubil, ko ga je prijatelj po dolgem prepričevanju odpeljal na tekmo, in igralcem v rdečih dresih s helebardo na prsih posvetil več svojih verzov. Ravno tako naš pesnik in strasten navijač Miroslav Košuta. Od začetkov leta 1918, prek več srečnih in morda še več nesrečnih obdobij se je »Unione« zasidrala kot športni simbol mesta. »Unione« združenje je ljubkovalni izraz. Zato ker je Triestina nastala z združitvijo dveh manjših klubov. V enem so pomembno besedo imeli Grki, zato igralcem Triestine starejši navijači pravijo tudi »greghi« Grki. Zlato obdobje Triestine je bilo nedvomno od leta 1929 do leta 1959, ko so Tržačani, razen na enem (dobljenem) prvenstvu lige B, stalno nastopali v ligi A. Leta 1938 je Italija osvojila svetovno prvenstvo, v reprezentanci je igrala tudi trojica Tržačanov, Colaussi pa je bil celo dvakratni strelec v finalu. V tistih letih je bil zelo markantna osebnost Nereo Rocco: najprej odličen strelec pri Triestini, nato vrhunski trener pri Milanu, s katerim je osvojil evropski naslov. Najboljši dosežek ostaja drugo mesto iz sezone 1947/48, za nepremagljivim Torinom Tržačana Grezarja. V sezoni 1954/55 je vrata Triestine branil Karlo Gergolet: na njegovo prvo tekmo v prvi ligi so sovaščani iz Doberdoba organizirali avtobusni izlet. Najlepši nogomet je baje igrala Triestina v sezoni 1957/58. Z dvojico Petris-Milani je premočno zmagala v ligi B, oba igralca pa sta se, čeprav sta bila drugoligaša, uvrstila v reprezentanco. Še sedaj v Trstu rečejo »igrajo kot Petris in Milani«, kadar moštvo zmaguje in igra lepo tudi za oko. Z naslednjo sezono se začenja zaton: liga B, C in celo D ter zgodovinski mestni derbi s Ponziano, ekipo delavskih slojev, ki je po drugi svetovni vojni igrala celo v prvi jugoslovanski ligi. Tekma Triestina : Ponziana je bila najbolje obiskana tekma na starem stadionu, kljub poprejšnjim gostovanjem Juventusa, Interja in Milana . Osemdeseta leta so bila kratkotrajen preblisk, ki je z »bomberjem« De Falcom in bojem za ligo A zaslepil navijače. Leta 1994 je klub bankrotiral in moral začeti trnovo pot navzgor iz pete lige.