Odločali bodo o dogovoru, ki ga parlamentu sicer predlaga "vlada", a ga podpirata samo dve vladni stranki. Če bi ga sprejeli, bi ga izglasovali z glasovi opozicije. Predlog bi tedaj dobil večino v parlamentu, četudi mu večina v javnem mnenju nasprotuje. Parlament bi z neko določeno - desničarsko - večino sprejel nekaj, kar javnost zavrača ne glede na siceršnja strankarska nagnjenja, politične usmeritve ali drugačna prepričanja. Če bi parlament glasoval "za", bi sprejel predlog, ki ga je sicer sestavil minister najmočnejše vladne stranke, a ki mu večina poslank in poslancev te stranke nasprotuje. Položaj v LDS je podoben položaju v katoliški cerkvi: kakor je večina katoliških vernic in vernikov - vsaj po mnenjskih raziskavah - proti vpeljavi religijskega predmeta v šole, tako mu, sodeč po izidih glasovanj v parlamentu, zanesljivo nasprotuje večina poslank in poslancev LDS. A medtem ko katoliško hierarhijo postavljajo od zgoraj navzdol, poslanke in poslance volijo na demokratičnih volitvah. Če torej strankarska hierarhija v LDS rine religijski predmet v šole, njene poslanke in poslanci pa mu nasprotujejo, tedaj strankarske skupine moči v LDS položaj, ki so ga stranki pridobili njeni javni predstavniki in predstavnice, uporabljajo v nasprotju z volilnim mandatom, ki ga je javni del stranke dobil od volilnega telesa.