Jadranka Kosor je na svoj 56. rojstni dan postala prva hrvaška premierka in ženska na najvišjem položaju na Hrvaškem od osamosvojitve naprej. Diplomirana pravnica in bivša radijska novinarka je vstopila v politiko leta 1995 kot poslanka HDZ. V stranko se je včlanila na osebno povabilo bivšega predsednika Franje Tuđmana, potem ko je ta slišal njeno radijsko oddajo na temo beguncev. Sledil je bliskovit vzpon po strankarski hierarhiji, leta 1995 pa je bila izvoljena tudi za podpredsednico hrvaškega sabora. Po porazu HDZ na volitvah leta 2000 je ostala zvesta stranki, še posebno Ivu Sanaderju in njegovi viziji vodenja HDZ. Po Sanaderjevem prihodu na vrh stranke pa je postala njegova najbližja in tudi najbolj zvesta sodelavka in namestnica. »Kamor gre Sanader, tja grem tudi jaz,« je njen stavek, ki označuje njeno politično delovanje. Po vrnitvi HDZ na oblast leta 2003 je postala podpredsednica vlade in ministrica na novo ustanovljenega ministrstva za družino, vojne veterane in medgeneracijsko solidarnost. Fotografirala se je s sirotami, pretepenimi ženskami, obupanimi vojnimi veterani, odpirala je domove za ostarele in tako dobila naziv »ministrice za vse, kar je žalostno«. Nazadnje je bila v Sloveniji marca letos, ko je kot predstavnica hrvaške vlade položila venec pri kapelici pred rovom Barbara. Takrat je Sloveniji ponudila pomoč pri procesu identifikacije žrtev, saj imajo na tem področju veliko izkušenj.Na predsedniških volitvah 2005 je bila kandidatka HDZ, vendar jo je aktualni predsednik Stjepan Mesić dobesedno potolkel. Kosorjeva je takrat mirno komentirala, da Mesića v tistem trenutku ni bilo mogoče premagati, da pa je že sama uvrstitev v drugi krog brez dvoma velik uspeh.Njeno ministrovanje se bo zapisalo v anale po številnih aferah in sporih s sodelavci. V svojem mandatu je zamenjala štiri vodje oddelka za stike z javnostjo, hkrati pa si je pridobila sloves »nemogoče, težke in egoistične« šefice, ki jo morajo tudi najbližji sodelavci naslavljati s »podpredsednica vlade in ministrica za družino, vojne veterane in medgeneracijske solidarnosti«, nižji v hierarhiji pa so morali ob njenem prihodu v prostor celo vstajati. Najdaljši rep, ki se vleče za Jadranko Kosor, je afera z nakupom 90 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Zagrebu, ki ji ga še vedno ni uspelo pojasniti. Burno zasebno življenje je bilo prav tako vedno zanimivo za medije, še posebno njena dva propadla zakona. Zlobni jeziki so govorili, da ministrica za družino pač ne more biti ženska, ki ima za seboj dve ločitvi. Kosorjeva se na to seveda nikoli ni ozirala. »Družina je zame najpomembnejša,« je ponavljala v vseh svojih intervjujih. Kosorjeva se v medijih pogosto spominja svojega otroštva. Prvih sedem let je z babico Terezo živela v Lipiku. Mama in oče, prosvetna delavca, sta dobila zaposlitev v Čakovcu, njo pa sta, takrat staro šest mesecev, prepustila v skrb babici. Oče je zapustil družino, ko je bila Jadranka stara dve leti, in do danes ni vprašal po njej. Niti potem, ko je o tem javno spregovorila in se zaradi tega skoraj zjokala v neki televizijski oddaji. Najvišji vzor ji je bila zato vse življenje prav babica Terezija, ki je umrla pred več kot 20 leti. Končala je gimnazijo v Lipiku in že v drugem letniku postala dopisnica Večernjega lista. Pisala je poezijo in zgodbe za otroški program Radia Zagreb. Z 19 leti je odšla v Zagreb in se vpisala na pravno fakulteto, diplomirala pa je 11 let kasneje. Že kot mladoletna je za svojo poezijo dobivala nagrade. Med študijem se je preživljala sama, s honorarjem si je kupila tudi prvega fička.Trenutno jo, kot pravi, najbolj sproščajo gospodinjska opravila, kot so likanje in pomivanje posode. Njen hobi je ples, predvsem samba, rumba in čačača. Posluša Oliverja Dragojevića, na romantično večerjo bi odšla z Ivom Gregurevićem, zlato ribico pa bi prosila, da – ob uspehu HDZ – uspešno zapelje Georgea Clooneyja. Kot otrok je sanjala, da bo kraljica. Morda je zdaj prišel čas, da svoje sanje tudi uresniči.Pripravil Aleš Čaradranka Kosor je na svoj 56. rojstni dan postala prva hrvaška premierka in ženska na najvišjem položaju na Hrvaškem od osamosvojitve naprej. Diplomirana pravnica in bivša radijska novinarka je vstopila v politiko leta 1995 kot poslanka HDZ. V stranko se je včlanila na osebno povabilo bivšega predsednika Franje Tuđmana, potem ko je ta slišal njeno radijsko oddajo na temo beguncev. Sledil je bliskovit vzpon po strankarski hierarhiji, leta 1995 pa je bila izvoljena tudi za podpredsednico hrvaškega sabora.