Za ženske je prav tako značilen lateralni prihod na vodilni položaj oziroma obhod tako imenovanega steklenega stropa, medtem ko je za moške običajen vertikalen vzpon ali sistem nasledstva v podjetju, trdi na podlagi svojih raziskav Adlerjeva. Ženska namreč določen čas napreduje, potem pa pride do točke, ko to ni več mogoče, do steklenega stropa, zato vodilni položaj zasede v drugem podjetju. To se za nekoga od zunaj ponavadi odloči takrat, ko potrebuje spremembo v vodenju. (Moški) nasledniki namreč običajno nadaljujejo prejšnjo politiko vodenja, medtem ko je ženska, ki pride na položaj iz drugega podjetja, prav zato znanilka sprememb. Zaradi nenavadnosti in novega občutka, ki spremlja ljudi, ko prevzame vodenje ženska, ta po mnenju Adlerjeve predstavlja tudi simbol upanja. Podobno velja za politično okolje, kjer ženske niso napredovale skozi strankarsko hierarhijo, ampak so pozicijo večinoma zasedle z odskokom z drugega delovnega mesta. Tansu Ciller je, preden je zasedla mesto premierke v Turčiji, poučevala ekonomijo na prestižni univerzi Bogazici, Gro Harlem Brundtland je delala kariero zdravnice, ko je bila izvoljena na mesto premierke Norveške. Za političarke velja tudi, da jih prej kot stranka, ki ji pripada, podpre ljudstvo (na primer nekdanja predsednica Irske Mary Robinson in nekdanja predsednica vlade Pakistana Benazir Bhutto). »Sicer pa nobena ženska ni tako neumna, da bi se do smrti zaletavala v stekleni strop,« še pravi Adlerjeva.