Ko je leta 1991 razpadel Demos in za njim še Slovenska demokratična zveza, je Igor Bavčar svoj del stranke oblikoval v Demokratsko stranko in Gorazd Čuk je kot novopečeni tajnik nove stranke vstopil v javno življenje kot Bavčarjev sopotnik. Skupaj z njim je Čuk vodil samostojno politiko do leta 1994, ko se je Demokratska stranka združila z LDS, Bavčar je postal eden podpredsednikov združene stranke, Čuk pa je ostal ob Bavčarju eden od sekretarjev LDS. Edino obdobje Bavčarjevega političnega življenja, ko s Čukom nista bila neposredno povezana, je obdobje, ko je bil Bavčar direktor vladne službe za evropske zadeve. V tem obdobju, natančneje 1997, je Čuk postal član NS Istrabenza in kot nadzornik je tako rekoč tlakoval Bavčarjevo pot na čelo te družbe. Leta 2002, ko je Bavčar prevzel vodenje Istrabenza, je postal Čuk svetovalec uprave družbe, njegovo področje pa je bila Istrabenzova prehranska divizija. Kot Bavčarjev človek pa je bil še nadzornik v Pivovarni Laško, v zavarovalnici Concordia, ki jo je vodil Bavčarjev prijatelj Bojan Korsika, pa tudi v Mercatorju.