Pravo dramo, enako po vsebini, toda neprimerljivo po obsegu, je preživel Wall Street v prejšnjih dveh tednih. Najprej je trg, na katerem prodajajo papirje ameriškega državnega dolga, doživel vzpon vrednosti, kakršnega se ne spominjajo vsaj eno desetletje. Vzrok za pohlepno poseganje po teh papirjih je seveda v strahu, ki je pograbil imetnike kapitala po vsem svetu. Do izbruha krize so po vsem planetu iskali mesta, kjer se je zdelo, da lahko donosneje naložijo denar, od nedavna pa jih skrbi samo še to, kam bi ga lahko spravili na varno. Teh točk ni veliko; ko strah premaga pohlep, se nihče ne sprašuje, kolikšen dohodek se obeta, ampak je važno samo, da se reši vloga. Zato so v nekaj dneh v tednu, končanem 5. oktobra, cene papirjev ameriškega državnega dolga zlicitirali navzgor tako, da so se na primer obresti na tridesetletno ameriško obveznico v teh nekaj dneh zmanjšale od 5,14 na 4,7 odstotka, na najnižjo raven, odkar je Washington začel prodajati ta papir. To so pomembne, v marsičem usodne obresti za ameriško gospodarstvo. Od njihove višine je odvisno, koliko bodo nadzidane cene dolgoročnih posojil za nakup avtomobilov, gradnja ali nakup hiš itd. Bolj ko so nizke, večja je očitna spodbuda za ekonomsko živahnost, ki je v Ameriki še vedno zelo odvisna od obsega stanovanjske gradnje in prodaje avtomobilov.To so torej upravičeni razlogi za veselje, da so te dni vrednost papirjev tako zelo zlicitirali navzgor, da so se obresti v tako kratkem času znižale najbolj po letu 1987.