Zbudili so me butanje, zvonjenje, cingljanje in podobne vrste hrupa v moji glavi, pa slabost v želodcu. Bljah! Kako sovražim taka jutra! Zanalašč še malo mižim, mogoče pa v bistvu še spim in se bom zdaj zdaj zbudila, čila in zdrava, in ura bo osem zjutraj, morda celo sedem. Joj, koliko dela imam danes. Možgane mi prešinejo meglene slike včerajšnjega večera. Glasna glasba, smeh in veselje, alkohola na litre ... Slabost me toliko predrami, da mi postane jasno, da mi strašnega mačka ne bo uspelo kar tako, brez kazni, prespati. Zdaj pa plačaj, grešnica, za svoje grehe. S težavo odprem oči. Premaknem telo, s težavo. Ups, ob nekaj sem zadela. Zelo telesno je bilo čutiti. Ne me basat, saj imam družbo. Tu, v mojem cesarstvu, moji postelji, leži neznano moško telo, golo. Ojoj, očitno sem bila preveč utrujena, da bi se ga pravočasno znebila. Zdaj bo potrebno čim hitreje zadihati z možgani. Zberi se, punca! Kako naj se po čim hitrejšem možnem postopku znebim tegale spečega moškega trupelca, moram priznati, zelo čednega trupelca. No, če ne drugega, imam tudi v neprisebnem stanju kar dober okus. Trupelce se premakne in modrordeče očke zabolščijo vame. Nato se z rahlo zadrego nasmehnejo in mi pošljejo poljubček. Bljah! Poznam te finte, kadar hočejo izsiliti še eno rundo naslade, ali pa celo samo jutranjo kavico, nekateri upajo, da bodo tako morda deležni zajtrka, ali pa, celo, malo nežnosti. Tudi taki se najdejo, ki mislijo, da bodo presrečne potešenke zdaj, ko so jih malo popedencali, kar cel mesec kot mamice skrbele zanje, ki so tak božji dar. Pa saj se sploh nič ne spomnim. Se pravi, da me je tale lepotec, opito in nemočno, zlorabil. Leži sicer v moji postelji ... »Dobro jutro,« spregovori, »oprosti, zaspal sem,« pogleda na uro. »Joj, v službi bi že moral biti!« Hmja, bolj verjetno, da sem jaz njega zlorabila. Dvigne se. Očke se zopet nasmehnejo, me proseče pogledajo in rečejo: »Bi te lahko prosil za kozarec vode?« »Seveda.« Dekle je po vodo šlo, se je opotekalo po vodo ... Grozno slabo se počutim, najraje bi videla, da bi moško bitje kljub svoji ljubkosti pri priči izginilo. Nekakšno službo je omenjal, in da zamuja. Daj bog, da se čim prej spoka! Uslužno mu prinesem vodo. Ne ljubi se mi biti groba, tudi zajtrk bi mu prinesla v posteljo, le da bi sam samcat odpeljal svojo lepo ritko iz stanovanja, in to čim prej. Moj dragi želodec bi se rad kregal z mano, jezen je, ker sem ga včeraj tako zalivala z alkoholom. Joj, lepi, tako rada bi ostala sama s svojo bolečino v želodcu. Teči moram na stranišče.