Danska zavrnitev evra bi imela vsaj dve dolgoročni nevšečni posledici za Unijo, saj bi se še naprej razvijala v dveh krogih z različno stopnjo integracije, hkrati pa bi padli v vodo vsi poskusi, da se z vključitvijo vseh članic v evroskupino lotijo postopnega usklajevanja davčnih politik. Na povečevanje števila nasprotnikov evra na Danskem niso vplivale zgolj bojazni, da se bo izguba suverenosti razširila še na denarno in socialno politiko in zaposlovanje, temveč tudi sankcije štirinajsterice proti Avstriji, ki so jih v kraljevini označili za nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve države. Prav zato analitiki posledic danskega referenduma opozarjajo, da utegne Københaven na medvladni konferenci o reformi institucij Unije zaostriti stališče do prerazporeditve glasov, ki jih imajo članice skupnosti v ministrskem svetu, pri čemer si velike države prizadevajo, da bi bolj kakor doslej upoštevali demografsko težo članic. Radikalizacija zahtev Danske in drugih manjših članic Unije pa bi celo lahko paralizirala pogajanja o posegih v skupne institucije, ki so, kakor v Uniji ne nehajo ponavljati, neogibni pogoj za odpiranje bruseljskih vrat ducatu kandidatk iz srednje, vzhodne in južne Evrope.