praviš za ponavadi sitne in nesramne sestr nič.kaj pa ko morajo prenašati sitne in nesramne paciente(nekatere).dogaja se ,da pacient pozvoni sestri in ko ta pusti svoje delo in gre pogledati kaj je narobe doživi ko stopi v sobo npr.tole:sestra,prosim koliko je ura.pa še bi lahko našteval.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
praviš praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
sitne siten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nesramne nesramen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sestr sestr samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nič.kaj nič.kaj neuvrščeno
pa pa priredni veznik
ko ko podredni veznik
morajo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
prenašati prenašati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
sitne siten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
nesramne nesramen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
paciente pacient samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
dogaja dogajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
da da podredni veznik
pacient pacient samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pozvoni pozvoniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sestri sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
ko ko podredni veznik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pusti pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
delo delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
pogledati pogledati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
doživi doživeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
stopi stopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
sobo soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
npr.tole npr.tole neuvrščeno
sestra sestra samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prosim prositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ura.pa ura.pa neuvrščeno
še še členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
našteval naštevati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
zapri
vir: 24ur.com
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor