Priznam, da sem se moral za vse srečne vloge prisiliti, da sem jih sprejel, in ni jih bilo ravno veliko. Problem, da si uspešen igralec, je tudi, da te poznajo po tem, da igraš določen tip značajev. In potem te vedno znova sprašujejo, ali bi prevzel vlogo, ki je podobna temu tipu. Veste, med oblikovanjem vloge se poskušam učiti in postati vse tisto, kar moj značaj je – in kar jaz nisem. Če je značaj zelo podoben meni, me ni treba biti »preveč«. Na primer, ko sem delal Misijon , sem prišel v stanje, da sem pred vsakim prizorom res govoril z Bogom. In ko sem kasneje govoril z ljudmi o tem filmu, so mi rekli, da sem tam videti popolnoma drugačen. Vsakič, ko ustvarjaš lik, ki je zelo nasproten tebi, si tudi sam zelo drugačen … Včasih se mi zdi, da je s tem tako, kot bi stopil v sobo, v kateri je nekdo kadil cigaro. Vstopiš v sobo, v kateri je še vonj nekoga drugega.