Če žogica leži na prostem, ima igralec dovolj možnosti, da lahko nemoteno zavihti palico in udari po žogici. V tem primeru igra z žogico, kakor leži. Če žogica pristane v visoki travi ali grmu, mora golfist prilagoditi zamah, da lahko igro nadaljuje. Tudi v tem primeru igra z žogico, kakor leži. Ker so prostor nameravanega zamaha, smer igranja in lega žogice v soodvisnosti, lega žogice vpliva na golfistovo prilagajanje zamaha in smeri igranja. Igralec ne sme izboljšati lege svoje žogice, prostora nameravanega zamaha, smeri igranja in mesta, na katero mora spustiti ali položiti žogico. Prav tako ne sme dovoliti, da bi to storil kdo drug namesto njega. Ni mu dovoljeno, da bi to storil s premikom, upogibom ali prelomom česa rastočega ali pritrjenega (sem spadajo nepremične napote in količki, ki določajo zunanje meje golfišča), z odmetom ali tlačenjem peska, razsute prsti, vrnitvijo ruše in drugih odrezanih ali vrnjenih kosov šote kakor tudi drugih neizravnanosti površ ja, razen če se to po naključju zgodi, ko se postavlja v normalen položaj za udarec, med izvedbo udarca ali ko v pripravi zamahne s palico nazaj, ko na udarjališču napravi ali podre kupček površja ali ko na zelenici odstrani pesek ali razsuto prst. Na udarjališču lahko igralec napravi kupček prsti, s katerega potem izvede prvi udarec, obstoječ i kupček, ki ga ovira, pa lahko zravna. Na zelenici lahko odstrani pesek, razsuto zemljo in zaznamovala žogic ter si s tem izboljša položaj. Palico sme le narahlo nasloniti na tla, ne sme pa je vtisniti v tla. Igralci pogosto kršijo to pravilo na dva načina: prvič, kadar stopijo na travo za žogico in jo s tem potlačijo, kar dvigne žogico, kot da bi bila na podstavku, in drugič, ko poberejo, zlomijo, odlomijo ali ukrivijo veje, ki so jim v napoto.