Motilo pa jih je tudi, da jih na onesnaženje ni nihče opozoril oziroma jim, z izjemo občine, ni nihče zares prisluhnil, niti ko so to naredili sami. Naš kuža, ki gre vsako jutro na potrebo na bližnji travnik, se je tisto jutro na vse načine otepal in nikakor ni hotel stopiti na travo, je povedala, kako se je zavedla nevarnosti, ena od bližnjih sosed. Spet druga ji je pritegnila, da se je zaradi želje po zdravem, ekološko nespornem načinu pridelave vrtnin včlanila v društvo Ajda, kjer ne uporabljajo umetnih gnojil. Sprva je mislila, da je njena solata bela zato, ker je paradižnike škropila z mlekom. Resnica pa se ji je, kot drugim, razkrila naslednji dan, ko je ta začela gniti, je razočarano končala svojo pripoved.