Ivjana je nazadnje stopila k steni in si izmerila višino v srednji šoli. Izkazalo se je, da je visoka 180 centimetrov, vendar pa meni, da je od takrat zrasla še za kakšen centimeter: »Že od nekdaj me vsak sogovornik, ki ga spoznam, premeri dobesedno od glave do pet. In pri tleh se ustavi, kajti vsakega zanima, ali imam obute visoke pete, in posledično, ali sem zaradi tega na 'visoki nogi'. Potem po navadi sledi merjenje, kateri od naju je višji. Sploh je to zanimivo moškemu spolu, saj marsikaterega 'boli', da ga ženska prekaša v centimetrih.« Obvezno sledi vprašanje, ali je njen fant višji od nje. »S tem k sreči nimava težav. Pa tudi, če bi bila višja. Pa kaj. Če obujem pete, tudi dejansko sem, a se s tem ne obremenjujeva,« odvrne Ivjana. Kateri pa je višji, ona ali Boštjan Romih, njen sovoditelj? »Od njega sem manjša za kakšen centimeter ali dva, čeprav to nerada priznam. Pri fotografiranju pa vseeno malce počepnem, da je Boštjan videti višji. Čeprav tega on ne prizna, tudi če mu zvijaš roko.«