Wallander se je vrnil k stopnicam in pogledal po veži proti kopalnici. Odtod je lahko videl moža, ki ga je nameraval ubiti. Če so bila vrata kopalnice odprta, seveda. In zakaj bi tudi bila zaprta, ko pa je bil Liljegren sam v hiši? Šel je proti vratom kopalnice in stopil k steni. Potem je vstopil v kopalnico in prevzel Liljegrenovo vlogo. Odšel je skozi vrata ven in si predstavljal, da ga je zadel udarec s sekiro, in sicer od zadaj, pod kotom. Videl se je, kako se zgrudi na tla. Potem je presedlal na drugo vlogo in se vživel v človeka, ki v desnici drži sekiro. Ne v levici; že pri pregledu Wetterstedtovega trupla so namreč ugotovili, da je morilec desničar. Wallander je počasi odšel po stopnicah navzdol, vlekoč nevidno truplo za sabo. Pa v kuhinjo, do pečice. Šel je naprej dol v klet in obstal pri oknu, ki je bilo preozko, da bi se lahko zrinil skozenj. Samo vitek moški bi lahko prišel skozi to okno v Liljegrenovo hišo. Se pravi, da mora biti morilec suh.