Čeprav je Blair uradno šele pred kratkim podprl svojega naslednika, je že dalj časa znano, da je edini favorit za novega premierja Gordon Brown, britanski finančni minister. Slednji se je na politični lestvici povzpel tako visoko skoraj povsem po zaslugi Tonyja Blaira, s katerim sta že več kot dve desetletji tesna prijatelja, hkrati pa tudi največja tekmeca. Spoznala sta je daljnega leta 1983, ko sta bila oba kot novinca izvoljena v britanski parlament in sta si skupaj delila majhno kletno pisarno brez oken. Kmalu se jima je pridružil še Peter Mandelson in nove velike zvezde otoške politike so začele vzhajati. Skupaj so kovali načrte o tem, kako bi reformirali Laburistično stranko in jo po osemnajstih letih v opoziciji zopet spravili na oblast. Inspiracijo so črpali iz političnih potez takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je bil zanje zgled demokratične stranke za 21. stoletje. Tako se v zakulisju vladavine Konservativne stranke počasi rojeva ideja o t. i. tretji poti, ki Britance dokončno prevzame leta 1997, ko na volitvah zmagajo laburisti. Takrat pa se prijateljstvo med Blairom in Brownom počasi začne spreminjati v hladno vojno. Blair je sicer Brownu že pred desetimi leti obljubil, da ga bo nasledil, zato zdaj prijateljev umik s položaja za Browna pomeni dolgo pričakovano priložnost, ko bo stopil iz sence in zasijal kot novi britanski premier.