Rjuha na postelji pod njim je bila mokra. Ležal je vznak na hrbtu. Dolgo in nepremično. Ponavadi je ležal na boku. Zaspal je vedno zvit v klobčič in potem se je celo noč vrtel. To je bilo vedno slabo znamenje, kadar je takole obležal na hrbtu. In tudi počutil se je temu primerno. Težak je bil, kot bi ga nevidne elastične nitke vlekle v preperelo žimnico. Kot bi mati zemlja pospešila vrtenje okoli svoje osi, da bi ga lahko posrkala med svoja nedrja. Čutil je, kako mu je potna kapljica polzela s čela po robu lica. Neslišno je drsela proti blazini in ga pri tem nežno božala. Draga kapljica, nikar ne hiti, ji je dejal v mislih, ostani še malo pri meni. Tako topla in mehka si, tako prijazna. A potne kapljice se ne morejo ozirati na želje ljudi. Odločno in neustavljivo hitijo po svoji poti v daljne nižinske kraje, da se bodo lahko nekoč zlile v velike vode. Hop, in je skočila na blazino. Nič zato, počakal bo na drugo, si je dejal. Odprl je oči, s težavo je razvlekel zlepljene veke. Poznal je slabosti, ki so ga napadale. Takrat so ponavadi bolečine popustile, zato niti ni bil preveč nesrečen, kadar so prišle. Malo pa so mu vseeno postale nadležne, ker so čedalje pogosteje trkale na njegova vrata. Najprej je poškilil po sobi, če je ona kje v bližini. Če sedi na razmajanem stolu ob postelji ali pa gleda skozi okno. To je ponavadi počela, kadar je čakala, da se bo prebudil. A zelo redko, skoraj nikoli se ni prikazala, kadar so ga napadle slabosti. Kot bi se ga tudi ona izogibala v teh mučnih trenutkih. Kot bi mu hotela sporočiti, sam si si kriv, zakaj pa nisi poslušal mojih prošenj in napotkov. Potem se ti to ne bi zgodilo. Potem se ti to ne bi dogajalo čedalje pogosteje. Vedel je, da je jezna nanj. In kadar je bila jezna, je bilo bolje, če je ni bilo, ker je vedno prišla kot odurna starka ali stroga ženska s srepim pogledom. Ne, takšne je ne potrebuje. Potem je že raje sam s svojimi potnimi kapljicami, ki mu nežno božajo lica. Zares je ni bilo. Tudi takrat je ni bilo, ko bi jo najbolj potreboval. Kadar je kje nemočno obležal in so ga potem neki tujci odvlekli v bolnišnico. Kjer so ga nenehno zmerjali in nadlegovali. Kjer je bil vsem odveč in v nadlego.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Rjuha rjuha samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
postelji postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
pod pod predlog; orodnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
mokra moker splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Ležal ležati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vznak vznak splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; mestnik
hrbtu hrbet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
nepremično nepremično splošni prislov; nedoločena stopnja
Ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ležal ležati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; mestnik
boku bok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Zaspal zaspati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
zvit zvit deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
v v predlog; tožilnik
klobčič klobčič samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
celo celo členek
noč noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
vrtel vrteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
slabo slab splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
znamenje znamenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
takole takole splošni prislov; nedoločena stopnja
obležal obležati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
na na predlog; mestnik
hrbtu hrbet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
In in priredni veznik
tudi tudi členek
počutil počutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
primerno primerno splošni prislov; nedoločena stopnja
Težak Težak samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nevidne neviden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
elastične elastičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
nitke nitka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
vlekle vleči glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
preperelo preperel deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
žimnico žimnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mati mati samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zemlja zemlja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pospešila pospešiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vrtenje vrtenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
okoli okoli predlog; rodilnik
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
osi os samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
posrkala posrkati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
med med predlog; tožilnik
svoja svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
nedrja nedrje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Čutil čutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
potna poten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kapljica kapljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
polzela polzeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
s z predlog; rodilnik
čela čelo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
robu rob samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
lica lice samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Neslišno neslišno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
drsela drseti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
proti proti predlog; dajalnik
blazini blazina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
pri pri predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
nežno nežno splošni prislov; nedoločena stopnja
božala božati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Draga drag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kapljica kapljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nikar nikar členek
ne ne členek
hiti hiteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dejal dejati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; mestnik
mislih misel samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ostani ostan samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, imenovalnik
še še členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
pri pri predlog; mestnik
meni jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, mestnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
topla topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
mehka mehek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
prijazna prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
A a priredni veznik
potne poten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
kapljice kapljica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
ozirati ozirati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
želje želja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Odločno odločno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
neustavljivo neustavljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
hitijo hiteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
po po predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
v v predlog; tožilnik
daljne daljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
nižinske nižinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
kraje kraj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
zlile zliti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
v v predlog; tožilnik
velike velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
vode voda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Hop hop samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skočila skočiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
blazino blazina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
počakal počakati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
drugo druga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dejal dejati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Odprl odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
s z predlog; orodnik
težavo težava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
razvlekel razvleči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zlepljene zlepljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
veke veka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Poznal poznati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
slabosti slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
napadale napadati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
bolečine bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
popustile popustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
zato zato priredni veznik
niti niti členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
nesrečen nesrečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
kadar kadar podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
prišle priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
Malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
postale postati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
nadležne nadležen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
čedalje čedalje splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosteje pogosto splošni prislov; primernik
trkale trkati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, ženski spol
na na predlog; tožilnik
njegova njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Najprej najprej splošni prislov; presežnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
poškilil poškiliti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
po po predlog; mestnik
sobi soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ona on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
bližini bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Če če podredni veznik
sedi sedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; mestnik
razmajanem razmajan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
stolu stol samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ob ob predlog; mestnik
postelji postelja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
gleda gledati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skozi skozi predlog; tožilnik
okno okno samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ponavadi ponavadi splošni prislov; nedoločena stopnja
počela početi glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čakala čakati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prebudil prebuditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
A a priredni veznik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
skoraj skoraj členek
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
prikazala prikazati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kadar kadar podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
napadle napasti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
slabosti slabost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
Kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ga on osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
tudi tudi členek
ona on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik
izogibala izogibati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, srednji spol
v v predlog; mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, mestnik
mučnih mučen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
trenutkih trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
Kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
hotela hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
sporočiti sporočiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
si biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, nezanikani
kriv kriv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
nisi biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, ednina, zanikani
poslušal poslušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
mojih moj svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, rodilnik, ednina
prošenj prošnja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
napotkov napotek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
zgodilo zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
dogajalo dogajati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
čedalje čedalje splošni prislov; nedoločena stopnja
pogosteje pogosto splošni prislov; primernik
Vedel vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
jezna jezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
nanj name osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
In in priredni veznik
kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
jezna jezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
bolje dobro splošni prislov; primernik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
ker ker podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
prišla priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kot kot podredni veznik
odurna oduren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
starka starka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
stroga strog splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ženska ženska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
srepim srep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
pogledom pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
Ne ne členek
takšne takšen kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
je on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
potrebuje potrebovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
raje raje splošni prislov; primernik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
s z predlog; orodnik
svojimi svoj povratni zaimek; moški spol, množina, orodnik
potnimi poten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
kapljicami kapljica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
ki ki podredni veznik
mu on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
nežno nežno splošni prislov; nedoločena stopnja
božajo božati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
lica lice samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
Tudi tudi členek
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
potreboval potrebovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Kadar kadar podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
nemočno nemočno splošni prislov; nedoločena stopnja
obležal obležati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
neki neki nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
tujci tujec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odvlekli odvleči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
bolnišnico bolnišnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kjer kjer podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
zmerjali zmerjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
nadlegovali nadlegovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Kjer kjer podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
vsem ves celostni zaimek; moški spol, množina, dajalnik
odveč odveč splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
v v predlog; tožilnik
nadlego nadlega samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: ŽAMETNI SOJ
avtor: Dim Zupan