Rjuha na postelji pod njim je bila mokra. Ležal je vznak na hrbtu. Dolgo in nepremično. Ponavadi je ležal na boku. Zaspal je vedno zvit v klobčič in potem se je celo noč vrtel. To je bilo vedno slabo znamenje, kadar je takole obležal na hrbtu. In tudi počutil se je temu primerno. Težak je bil, kot bi ga nevidne elastične nitke vlekle v preperelo žimnico. Kot bi mati zemlja pospešila vrtenje okoli svoje osi, da bi ga lahko posrkala med svoja nedrja. Čutil je, kako mu je potna kapljica polzela s čela po robu lica. Neslišno je drsela proti blazini in ga pri tem nežno božala. Draga kapljica, nikar ne hiti, ji je dejal v mislih, ostani še malo pri meni. Tako topla in mehka si, tako prijazna. A potne kapljice se ne morejo ozirati na želje ljudi. Odločno in neustavljivo hitijo po svoji poti v daljne nižinske kraje, da se bodo lahko nekoč zlile v velike vode. Hop, in je skočila na blazino. Nič zato, počakal bo na drugo, si je dejal. Odprl je oči, s težavo je razvlekel zlepljene veke. Poznal je slabosti, ki so ga napadale. Takrat so ponavadi bolečine popustile, zato niti ni bil preveč nesrečen, kadar so prišle. Malo pa so mu vseeno postale nadležne, ker so čedalje pogosteje trkale na njegova vrata. Najprej je poškilil po sobi, če je ona kje v bližini. Če sedi na razmajanem stolu ob postelji ali pa gleda skozi okno. To je ponavadi počela, kadar je čakala, da se bo prebudil. A zelo redko, skoraj nikoli se ni prikazala, kadar so ga napadle slabosti. Kot bi se ga tudi ona izogibala v teh mučnih trenutkih. Kot bi mu hotela sporočiti, sam si si kriv, zakaj pa nisi poslušal mojih prošenj in napotkov. Potem se ti to ne bi zgodilo. Potem se ti to ne bi dogajalo čedalje pogosteje. Vedel je, da je jezna nanj. In kadar je bila jezna, je bilo bolje, če je ni bilo, ker je vedno prišla kot odurna starka ali stroga ženska s srepim pogledom. Ne, takšne je ne potrebuje. Potem je že raje sam s svojimi potnimi kapljicami, ki mu nežno božajo lica. Zares je ni bilo. Tudi takrat je ni bilo, ko bi jo najbolj potreboval. Kadar je kje nemočno obležal in so ga potem neki tujci odvlekli v bolnišnico. Kjer so ga nenehno zmerjali in nadlegovali. Kjer je bil vsem odveč in v nadlego.