Sušnikova s tehniko steklene fuzije, ko steklo topi v posebnih pečeh in ga preoblikuje na novo, ustvarja razvejane steklene skulpture, ki jih je mogoče namestiti na okna, stene ali ogledala, lahko pa so tudi samostoječe. Nikoli ne dela po skicah, temveč se prepušča trenutnemu navdihu. Ideje včasih poišče tudi skupaj z naročniki, ki so si neko podobo izdelka že zamislili, toda končni izdelek je njen, »to je moja izvirnost, moja energija«, pravi Sušnikova. Kolarjeva, ki prihaja z Raven na Koroškem, si je tehniko izdelave svojih peščenih slik zamislila povsem sama. Kamne pobere v naravi, jih stolče v možnarju in preseje na različne granulacije. Z vsipanjem peska v sliko se ta počasi bistri, kar nastane, pa je plod njene improvizacije. V naravi pobira materiale tudi Bernarda Kovačič in iz njih ustvarja nove umetnine, največ pa uporablja glino in keramično tehniko raku. Najbolj izstopajo grobo obdelani biki. »Ko kip premažem z glazuro, še ne vem, kakšne barve bo. In ko ga nato potegnem iz peči in zasujem z žagovino, ohladim in očistim, me njegova barva vedno znova preseneti.«