Zdaj se vnaprej opravičujem, županje in župani, kolegi člani, ki ste tu, boste verjetno nezadovoljni, ampak jaz ne pristanem po lastnih izkušnjah na tezo, da je problem z zagotavljanjem lastnih sredstev. Ta problem bo vedno. Mi nikoli ne bomo tako bogati, da bi imeli v izobilju lastne udeležbe. Vendar je nekaj - dejstvo je, da je sprememba zakona o financiranju občin sledila pozitivni ideji, koliko je realizirano, je drug problem, da zagotavlja namenska sredstva za investicije v nekem deležu. Tega do 1.1.2007 ni bilo. Zdaj pa seveda je stvar odločitve, ali bo nekdo te dodatne javnofinančne vire porabil kot lastno udeležbo ali bo pa šel drugače v igro - da bo to potrošil za neke druge, manj pomembne projekte, potem pa začel stokati in jokati, da nima za lastno udeležbo, da bi pridobil evropska sredstva. To je vse naravna logika: če meni nekdo da evro na evro ali pa še kaj več, bom najprej dal lastno udeležbo za tisto. Mislim pa, da je preveč prisotno to, ker če pa gremo analizirati proračune in zaključne račune za dve leti, sem prepričan, ker nekatere stvari kazalci že kažejo, da je relativno dosti sredstev za investicije, kar je pozitivno. To se pravi, da je to stokanje pretirano o premajhnih lastnih sredstvih oziroma je problem zagotavljanja lastnih sredstev malo tako, sforsiran problem, ki bo pa vedno prisoten in je povezan še z neko drugo, kar ste nekateri tudi govorili, razdrobljenostjo. Vem, da ne boste zadovoljni, ampak na žalost so to dejstva, ki se jih ne da, in mislim, da je problem v zakonodaji, tako da ni zagarantirano tisto, kar je bil namen - prioriteta zagotoviti lastno udeležbo, da bi se lahko projekti izvajali. Zdaj pa pridemo v situacijo, da se s tistimi sredstvi financira nekaj, za lastno udeležbo za učinkovito koriščenje evropskih sredstev pa zmanjka; pa ne bom tega naprej razvijal, ker mislim, da tudi ni zdaj namen in koristi ne bo.