Podoben postopek je zavestno obnavljanje miselne povezave, ker bi radi obudili spomin. Na strani 72 smo obravnavali, kako si zapomnimo ime Horace Washington -- s pomočjo miselne povezave s pesnikom in mestom. Ko spet pomislimo na tisto osebo, nam utegne priti najprej na misel podoba mesta Washington, nato pa se utegnemo v hipu spomniti klasične povezave (klasičnega pesnika Horaca in neoklasicistične arhitekture), ta pa nato sproži spomin na samo ime -- to v mislih odmeva hkrati s tihim vzklikom »eureka«. Glede na to, kako nenadoma vznikne spomin v zavesti, se utegnemo vprašati, zakaj smo se morali do njega dokopati po tako dolgih ovinkih? Odgovor se glasi, ker nam ime Horace Washington ni nič pomenilo. Ker ni imelo nobenih značilnih naravnih mislenih povezav, skoraj ni bilo možnosti, da bi se ga spomnili brez umetnih pomagal. Toda brž ko smo okrog njega stkali mrežo miselnih povezav, smo vanjo ujeli v našem spominu globoko ukoreninjene elemente, ki so si že zaslužili svoje mesto v naši spominski banki. Ko smo po svojem spominu brskali za odgovorom, so ti v naglem zaporedju mentalnih dogodkov delovali kot odskočne deske, ki so nas pripeljale do cilja, ki smo ga pred tem samo enkrat obiskali. S pomočjo znanega smo dosegli neznano.