Minuli petek, ko je statistični urad objavil gospodarsko rast v drugem četrtletju, je vodjo vladnega odbora za reforme Jožeta P. Damijana moralo krepko stisniti v želodcu. Pa ne zato, ker se ne bi veselil vrnitve že malce odpisane Slovenije na pot gospodarsko živahnejših držav okorele Evrope. Tudi ugotovitev statistikov, da je bila 5, 2-odstotna rast tako velika predvsem zaradi dodatnega delovnega dneva in začasno upočasnjenega uvoza, mu verjetno ni pokvarila dneva. Novica o rekordni gospodarski rasti, ki je odmevala v slehernem mediju, ga je postavila v nemogoč položaj. Kot glavni vladni strateg za reforme mora namreč prepričevati javnost in zakonodajalca, da so reforme nujne in neizogibne. Oboje je v petek postalo zelo relativno. Javnosti ne zanima poglobljeno statistično razpredanje o komponentah gospodarske rasti in značilnostih njihovega prispevka k rasti. Zares so odmevale le besede rekordno, izjemno, eksplozivno. Ustvarja se vtis, da reforme v takšnih časih res niso potrebne.