Draga Magdalena, vrsto let že spremljam tvojo rubriko in zdaj sem se odločila, da ti tudi jaz zaupam svoje težave. Stara sem 31 let, še vedno samska in moja največja želja je, da bi končno našla partnerja, s katerim bi si lahko ustvarila družino. Pred pol leta sem na morju srečala moškega in v meni je zbudil strast. Bila sva tako rekoč neločljiva ves dopust, potem pa se je vrnil v domovino. Zdaj si najbrž že ugotovila, ta moški ni Slovenec. Vse svoje, tudi podjetje, ima nekje daleč v tujini. Po tistem skupnem dopustu sva se velikokrat pogovarjala po telefonu, zdaj pa me je povabil, naj se preselim k njemu. Tega povabila sem bila zelo vesela, hkrati pa me je stisnilo v želodcu, saj ne vem, kako resno si je on zamislil najino zvezo. Jaz bi se takoj poročila z njim, zanj pa ne vem, kakšne načrte ima z mano. Nekajkrat sva se o tem začela pogovarjati, a je vedno spremenil temo, zato mu ne zaupam povsem. Moja čustva so še vedno pri njem, ljubim ga iz vsega srca, ne bi pa rada pustila svojih prijateljev in službe, ki mi veliko pomeni.